Vsi, ki imate radi skupino Rebelde in telenovele
 
KazaloPortalPomoč pogostih vprašanjPravilaRegistriraj sePrijava

Share | 
 

 Zgodbe iz Narnije: Lev, Čarovnica in Omara

Go down 
AvtorSporočilo
*BeBe*
Adminka
Adminka
avatar

Število prispevkov : 602
Age : 21
Kraj : Los Angeles
Registration date : 02/04/2008

ObjavljaNaslov sporočila: Zgodbe iz Narnije: Lev, Čarovnica in Omara   Tor Avg 05, 2008 10:06 pm

Zgodbe iz Narnije: Lev, Čarovnica in Omara
(The Chronicles of Narnia: The Lion, the Witch and the Wardrobe)

Vrsta: družinska pustolovščina

Dolžina: 2h 20min
Leto: 2005
Država: ZDA
Scenarij: Ann Peacock, Andrew Adamson, Christopher Markus in Stephen McFeely,
po zgodbi C.S. Lewisa
Režija: Andrew Adamson
Igrajo: Georgie Henley, William Moseley, Skandar Keynes, Anna Popplewell, Tilda Swinton, Rupert Everett, Liam Neeson

Vsebina:

V Zgodbah iz Narnije: Levu, čarovnici in omari boste spremljali dogodivščine štirih mladih pustolovcev, ki se v času 2. svetovne vojne v prostranem podeželskem dvorcu ostarelega profesorja, pri katerem so našli zatočišče pred smrtonosnimi nemškimi bombami, ki pustošijo London, igrajo skrivalnice. V prazni sobi odkrijejo skrivnostno omaro, skozi katero stopijo v svet, kakršnega si niso predstavljali niti v najdrznejših sanjah. Narnija, pravljično čudovita dežela, polna govorečih gozdnih živali in mitoloških bitij, je v vojno vihro zajeti Angliji vzporeden svet. Toda vlada ji zlobna Ledena čarovnica Jadis, ki se je oklicala za narnijsko kraljico, in vsako bitje, ki se ji drzne zoperstaviti, spremeni v kamnit kip. Toda pravični vladar Narnije, mogočni lev Aslan, se vrne v deželo po hudi stoletni zimi, ki jo je vzdrževala čarovnica. S pomočjo štirih otrok, Lucije, Suzane, Edmunda in Petra Pevensie, bo povedel svobode in pravice željne prebivalce Narnije v bitko, v kateri morajo premagati čarovnico in njene podrepnike, zlomiti suženjstvo ter vsem povrniti mir in srečo. Z večno temo o boju dobrega proti zlu in moči družinske ljubezni, poguma, nesebičnosti in upanja, ki prevladajo v še tako temačnih trenutkih, je Lev, čarovnica in omara klasična zgodba za vse čase.

O filmu:

Režijo so zaupali Andrewu Adamsonu, ki je prevzel filmsko občinstvo z obema Shrekoma. V film je prenesel vso svojo otroško ljubezen do knjig C. S. Lewisa in jo združil z izjemnimi dosežki moderne filmske tehnologije. Osupljivo realistična je njegova združitev ganljive igre igralcev, ki je nadgrajena s prvovrstno fotografsko realistično računalniško animacijo, risanimi vložki in vrhunsko umetnostjo protetike ter maske. Sam priznava, da tehnično tako zahtevnega filma pred petimi leti še ne bi mogli posneti. Nadvse zahteven je poseg, v katerem je človeško telo skladno in prepričljivo združeno z udi mitoloških bitij kentavrov, favnov in minotavrov; liki se šele z najmodernejšimi tehnološkimi dosežki na platnu gibljejo nemoteno in realistično, hkrati pa izražajo vsa čustva, ki jih premore izvrsten igralec, ki jih igra – z gibi, glasom in dušo. Priprave in snemanje je potekalo pod nadzorom mojstra za vizualne učinke Deana Wrighta, ki je "oživil" literarni svet Gospodarja prstanov, in v sodelovanju z oskarjem nagrajenimi skupinami iz treh najbolj cenjenih in sposobnih podjetij za vizualne efekte Rhythm & Hues, Sony Imageworks in ILM (Industrial Light & Magic). Delo je skupinski uspeh prizadevanj in sodelovanja z izdelovalcem mask in štirikratnim dobitnikom oskarja Richardom Taylorjem ter čudodelniki iz studijske delavnice WETA. Taylorjeva skupina je združila moči z veteranoma filmske maske Howardom Bergerjem in Gregoryjem Nictoero, ki sta s svojo skupino K.N.B. EFX izdelala in spravila v življenje več sto lutk in mask za favne in nimfe skrivnostnega narnijskega sveta. Enako pomembno pa je bilo v filmu prepričljivo prikazati pokrajino Narnije; njene neskončne gozdove, bleščečo morsko obalo, jezera, zaledenele reke, gorovja in ne nazadnje srhljivo mistični grad Ledene čarovnice Cair Paravel z vrtom, polnim okamenelih figur, posledico divjanja čarovničine zlobe. Režiser Adamson je sam s pomočjo modernih računalniških programov "previzualiziral" narnijski svet, kot si ga je zamišljal on in so ga že leta 1950 ob izidu C. S. Lewisovega dela zabeležile fantazijske risbe ilustratorke s svinčnikom in črnilom Pauline Baynes. Nato je k sodelovanju pritegnil Rogerja Forda (Pujsek Babe) in snemalca Dona McAlpinea. Ustvarila sta scenografijo za vsak prizor posebej, o kakršni nihče ni niti sanjal. Po mnenju vseh sta umetnika sanjski par, ki lahko očem pričarata tudi nemogoče. Obema se je problem ledu in snega, in tega je v Narniji pod Ledeno čarovnico na pretek, zdel najtežji izziv. Na koncu sta bila zadovoljna in prepričana, da sta ustvarila nekaj, kar bo o mrazu in snegu prepričalo slehernega, še tako zahtevnega gledalca. Pri zamislih in udejanjanju drugih prizorov sta sodelovala z enim izmed največjih umetniških vodij scenografije doslej, Ianom Graciejem, Novozelandcem po rodu, ki je uresničil fantastična prizorišča Moulina Rougea in tretje epizode Vojn zvezd. Pri tem je sodelovalo 30 njegovih najtesnejših mojstrov za konstrukcije in več kot 300 mizarjev, tesarjev, slikopleskarjev in drugih rokodelcev ter obrtnikov. V opusteli novozelandski letalski bazi Hobsonville Airbase so oblikovalci predelali star letalski in helokopterski hangar v zvočni studio in pričarali fantazijska prizorišča s Kamnito mizo, čarovničin dvorni vrt, bobrov jez in londonsko železniško postajo Paddington, natrpano z otroki, ki se selijo na varnejše angleško podeželje. Najbolj bogato zamišljen in predstavljen je seveda čarovničin grad Cair Paravel.

Lev:

Največji nasprotnik zlobne čarovnice je mogočni in pravični lev Aslan, ustanovitelj Narnije in njen nekdanji vrhovni kralj. Adamson se je pri tem, kako najbolj verodostojno ustvariti njemu in mnogim drugim najljubšega junaka, oprl na vrhunsko znanje in mojstrstvo računalniške grafike in animacije ter na igralca Liama Neesona, ki je z glasom podprl karizmatično Aslanovo osebnost. Po režiserjevem mnenju je Aslan vsemogočen in vseveden, toda kljub temu tudi prav po človeško ranljiv. Leva si je pisatelj verjetno izbral zato, ker predstavlja tako strah kot spoštovanje vzbujajoče bitje, ki ni le pravljično, marveč iz mesa in krvi in prav slednje ga je vodilo v njegovi predstavi. Tako je nastal lev, ki je povsem računalniško animiran, pa kljub temu se na platnu giblje, govori in čuti kot resnična žival s človeško dušo, ki enako prepriča s svojimi milimi in inteligentnimi očmi kot s strah vzbujajočim rjovenjem.

"Želel sem, da se publika čudi, kako smo mogli doseči, da se ta nevarna žival tako prepričljivo ujame z otroškimi igralci," pripominja producent Mark Johnson. Za to je bilo potrebnih vsaj 700 posnetkov VFX v več kot dveh letih, in s tem je film ohranil dostojanstvo lika, ki predstavlja kralja živali s človeškimi čustvi in sposobnostmi, pri tem pa ne podleže zakonitostim risanega filma. Pomembno pri tem je bilo, da Aslan ne govori le z gobcem, temveč z vso obrazno mimiko, kar je povzdignilo na višjo raven tudi pujska Babea in njegove živalske prijatelje. "Imeli smo srečo, da je razvoj tehnologije že tako daleč, da smo to lahko dosegli," zatrjuje Adamson.


Pred in za kamero:

Največji nasprotnik zlobne čarovnice je mogočni in pravični lev Aslan, ustanovitelj Narnije in njen nekdanji vrhovni kralj. Adamson se je pri tem, kako najbolj verodostojno ustvariti njemu in mnogim drugim najljubšega junaka, oprl na vrhunsko znanje in mojstrstvo računalniške grafike in animacije ter na igralca Liama Neesona, ki je z glasom podprl karizmatično Aslanovo osebnost. Po režiserjevem mnenju je Aslan vsemogočen in vseveden, toda kljub temu tudi prav po človeško ranljiv. Leva si je pisatelj verjetno izbral zato, ker predstavlja tako strah kot spoštovanje vzbujajoče bitje, ki ni le pravljično, marveč iz mesa in krvi in prav slednje ga je vodilo v njegovi predstavi. Tako je nastal lev, ki je povsem računalniško animiran, pa kljub temu se na platnu giblje, govori in čuti kot resnična žival s človeško dušo, ki enako prepriča s svojimi milimi in inteligentnimi očmi kot s strah vzbujajočim rjovenjem.

"Želel sem, da se publika čudi, kako smo mogli doseči, da se ta nevarna žival tako prepričljivo ujame z otroškimi igralci," pripominja producent Mark Johnson. Za to je bilo potrebnih vsaj 700 posnetkov VFX v več kot dveh letih, in s tem je film ohranil dostojanstvo lika, ki predstavlja kralja živali s človeškimi čustvi in sposobnostmi, pri tem pa ne podleže zakonitostim risanega filma. Pomembno pri tem je bilo, da Aslan ne govori le z gobcem, temveč z vso obrazno mimiko, kar je povzdignilo na višjo raven tudi pujska Babea in njegove živalske prijatelje. "Imeli smo srečo, da je razvoj tehnologije že tako daleč, da smo to lahko dosegli," zatrjuje Adamson.


Knjige:

Leta 1950 je učitelj, kritik in pisatelj C. S. Lewis izdal prvi del od sedmih delov Zgodb iz Narnije in z njo ustoličil moderno legendo. Prepričan ljubitelj pravljičnih zgodb se je namenil napisati serijo fantazijskih pripovedi za otroke, toda napisana dela so na koncu veliko več kot le pravljice. Vanje so se enako močno vživeli tako otroci kot odrasli. Zgodbe govore o svetu, ki ni po zakonih morale, poveličevanju dobrega in obsojanju slabega nič drugačen od resničnega, saj s svojimi mitološkimi bitji, zgodovino, geografijo in kulturo odseva večna nasprotja, upanja in dileme našega sveta. Celotna "narnijska" zbirka obsega 7 delov:

1. knjiga: Čarovnikov nečak: Vsebina: Čarovnikov nečak govori o tem, kako se je vse začelo pred davnimi časi z deklico Poli in dečkom Digoryjem, ki zaradi materine bolezni in očetove odsotnosti živi pri stricu, ki je na Digoryevo nesrečo zloben povrhu vsega pa še čarovnik. In tako se je vse skupaj začelo...

2. knjiga: Lev, Čarovnica in Omara (vsebina je znana v tej temi)

3. knjiga: Konj in njegov fantič: Vsebina:
Deček Šasta in govoreči konjič Bri pobegneta pred krutim ravnanjem svojih gospodarjev. Na poti se jima pridružita še Aravis in njen govoreči konj Hwin. Aravis je pobegnila pred dogovorjeno poroko z šestdesetletnim starcem. Skupaj se odpravijo proti Narniji, a za petami imajo rjovečega leva in nenadoma se znajdejo sredi bitke, ki odloča o usodi Narnije. Aravis v mestu prepozna prijateljica, Šasto pa zamenjajo s princem, ki je pobegnil.

4. knjiga: Princ Kaspijan (vsebina bo znana v naslednji številki/temi)

5. knjiga: Potovanje potepuške Zarje: Vsebina: Edmund in Lucija se skupaj z zoprnim bratrancem Evstahijem nepričakovano znajdeta na krovu Potepuške zarje, ki ji na njuno veliko veselje poveljuje princ Kaspijan. Potovanje, polno razburljivih dogodivščin, jih popelje vse do Konca sveta, ki pa se na njihovo presenečenje izkaže za nov začetek.

6. knjiga: Srebrni stol: Vsebina: Evstahij Ščetka in Jelka Preklar se znajdeta v Narniji. Tja ju prikliče mogočni lev Aslan, ki jima naloži nalogo. Poiskati morata izgubljenega princa in ga pripeljati k očetu. Otrokoma se pridruži še črnogledi močvirski migec Tarnavko in skupaj se odpravijo iskat princa. Pot, polna nevarnosti, jih vodi skozi deželo velikanov do podzemnega kraljestva. V temnih globinah pa srečajo zlo, ki je lepše in smrtonosnejše od vsega, kar poznajo. Se bo srčnim prijateljem uspelo postaviti zlu po robu ali bodo za vekomaj ujeti v svetu brez sonca?

7. knjiga: Zadnja bitka: Vsebina:
V zadnjih dneh Narnije čaka deželo najbolj grozljiv izziv, kar jih je doživela. Da bo mera polna, napadalec ne prihaja od zunaj, ampak izvira iz njihovih lastnih vrst. Laži in spletke so se razrasle in samo kralj ter pičla druščina zvestih podložnikov lahko preprečijo uničenje vsega, kar jim je drago. Priča bomo veličastnemu zaključku zgodb iz Narnije!

Prvi film je bil posnet po drugi knjigi, drugi film pa je bil posnet po četrti knjigi.


Te knjige so vsekakor založniške uspešnice, saj so prodali več kot 85 milijonov knjig v 29 jezikih, kar jih uvršča takoj za Harryja Potterja kot najbolj priljubljeno knjižno zbirko vseh časov. Ne gre zanikati dejstva, da je Potterjeva avtorica Rowlingova navedla Lewisova dela kot eno od najvplivnejših vzpodbud pri pisanju knjig o čarovnikih in njihovih pustolovščinah. Sam C. S. Lewis pa je zastopal prepričanje, da je vsaka knjiga, ki jo prebereš mukoma pri petih letih in te prevzame, vredna branja tudi pri petdesetih. Želel je in uspelo mu je napisati knjige, ki se jih bere otrokom, ki jih berejo otroci in enako vneto tudi odrasli vse do poznih let svojega življenja.
Ker so poleg trilogije Gospodar prstanov Lewisovega prijatelja in sodobnika J. R. R. Tolkiena Zgodbe iz Narnije temelj pripovedništva 20. stoletja, so kmalu doživele različne priredbe v gledališču, na televiziji, risanem in lutkovnem filmu.


Nekaj slik iz filma

Avtorica: *BeBe*






Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
 
Zgodbe iz Narnije: Lev, Čarovnica in Omara
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Rebelde :: Kotiček *BeBe*-
Pojdi na: